Dobrodošli!

Pozdravljeni v čudovitem svetu bernardincev, ki bi vam ga rada bolje predstavila!

Prvega psa smo dobili leta 1998 čisto po naključju. Do takrat smo namreč doma imeli samo manjše sobne živali (hrčke in sobne zajčke) in imeti psa se nam je zdelo nekaj neverjetnega.Ideja o psu se nam je porodila, ko smo na Gorenjskem kupili večjo parcelo in začeli razmišljati o varuhu. Odšli smo na pasjo razstavo
v Ljubljano in se v trenutku zaljubili v velikega švicarskega planšarskega psa. Takrat smo namreč na razstavi videli mamo našega bodočega psa. Približno leto in pol po razstavi je k nam prišla majhna črna kepica, ki jo je vzreditelj poimenoval Bero.

Z Berotom smo obiskali nekaj razstav, vendar on tam ni preveč užival. Raje je doma poležaval. Razstave sem začela bolj obiskovati z Bino...

Bina je k nam prišla po selitvi na Gorenjsko. Že pred nakupom Berota, sem imela željo, da bi nekoč imela bernardinko. Kratkodlako. Ker jih pri nas takrat ni bilo, se je začelo dolgotrajno iskanje psičke v tujini. Srečno naključje me je pripeljalo do psarne v Franciji, kjer se je aprila 2003 skotila moja Bina.

Z Bino sem začela obiskovati razstave in dobri rezultati so me še bolj navdušili za razstavljenje in vzrejo psov. Registrirala sem psarno Tyronica in tako se je začela pisati zgodovina psarne in naših psov... Upam, da uspešno...

Leta 2007 sem iz Nemčije pripeljala Orbie. Odšla je v solastništvo v Novo mesto.
Proti koncu leta 2007 je imela Bina drugič mladičke. Kar nekako samoumevno je bilo, da bo doma ostala ena kratkodlaka samička. In tako se nam je pridružila Daja.
Zaradi svoje športne linije na razstavah ni preveč uspešna (nikoli ne bom razumela, zakaj sodniki tako preferirajo močne in debele pse), zato pa obožuje divjanje, skakanje, agility...

Jana Krek